Odnosi z našimi predniki, tako pokojnimi kot živečimi, s katerimi imamo močne energijske vezi, na
podzavestni ravni še vedno vplivajo na naše doživljanje realnosti.
V sebi nosimo podzavestne energijske programe svojih staršev in linije prednikov
V svojem energijskem polju prek DNK-zapisov nosimo temeljne podzavestne energijske programe svojih
staršev in linije prednikov.
Podzavestni programi so nezavedni vzorci čustvovanja in mišljenja, ki so posledica specifičnih osebnih
življenjskih izkušenj in vpliva kolektivne zavesti v konkretnem času in prostoru. Gre za sklop mentalnih
prepričanj, ki jih ljudje razvijemo na podlagi svojih nepredelanih čustvenih travm, ta prepričanja pa
povratno vplivajo na to, da ves čas poustvarjamo podobne izkušnje in se vrtimo v začaranem krogu
navideznih omejitev, ki pa so v resnici le odraz naših notranjih blokad in nerazrešenih konfliktov.
Medtem ko drži, da se specifični energijski zapisi (programi), ki so posledica konkretnih izkušenj
prednikov, prenašajo prek našega DNK-ja, pa se je treba zavedati, da svojih podzavestnih programov
nismo preprosto ‘podedovali’ od svojih staršev, temveč te iste zapise že nosimo v sebi iz svojih preteklih
inkarnacij. Na podlagi teh svojih zapisov oziroma programov si na dušni ravni izberemo točno določene
starše in linijo prednikov, ki so nosilci teh istih energijskih programov, in to z namenom, da nam jih bodo
ves čas zrcalili ter s tem aktivirali naše nezaceljene čustvene rane iz preteklih inkarnacij, da jih bomo
lahko v celoti ozavestili in dokončno spustili ta čustvena bremena preteklosti. To pomeni, da s svojo
bodočo mamo in očetom (ter tudi preostalimi člani družine) pred spočetjem na dušni ravni sklenemo
dušno pogodbo glede življenjskih izkušenj in dušnih lekcij, ki jih bomo skozi odnose v primarni družini,
natančneje prek družinskih vzorcev, medsebojne energijske dinamike ter podzavestnih programov, lahko
ozavestili in predelali.
Starši in predniki imajo torej nalogo, da s svojim medsebojnim odnosom in načinom delovanja otroku
zrcalijo vse tiste programe, ki jih mora otrok preseči kot del svoje dušne naloge v tej inkarnaciji. Tukaj
gre, kot že rečeno, predvsem za čustvene travme in nepredelane dušne lekcije, ki jih duša prinaša s seboj
iz svojih preteklih inkarnacij.
Izbira staršev in prednikov pa je lahko pogojena tudi s tem, da imamo s temi dušami nerazrešeno
karmično vez, ki jo je treba prečistiti in uravnovesiti določene izkušnje iz preteklih življenj. Karma je
torej lahko eden od pomembnih dejavnikov pri izbiri staršev, ni pa nujno.
Kateri so najbolj pogosti podzavestni programi naših prednikov?
Program pomanjkanja in strahu pred revščino
Pretekle generacije so bile močno zaznamovane s pomanjkanjem, saj so odraščale v času večje
ekonomske negotovosti, nizkega družbenega standarda in boja za lastno preživetje. Strah pred revščino je
marsikatero družino gnal v trdo delo in garanje za boljšo prihodnost. Ljudje so verjeli, da je življenje
težko in da se je treba boriti ter žrtvovati za lepši jutri. Niso razmišljali o tem, kaj si želijo in kakšna je
njihova pot oziroma poslanstvo, temveč je bil njihov fokus usmerjen zgolj na materialno oskrbo lastne
družine.
Ta program prednikov se danes odraža tako, da kljub boljšim življenjskim razmeram še vedno nimamo
sproščenega odnosa do denarja in si na podzavestni ravni odrekamo resnično obilje.
Nagibamo se h kopičenju denarja in ga težko zapravimo zase, saj je na podzavestni ravni še vedno močno
prisoten strah pred tem, da ne bi imeli za svoje osnovne potrebe. Varčujemo za slabe čase, ker imamo v
podzavesti prepričanje prednikov, da denar ‘težko pride in zlahka gre’.
Program manjvrednosti
Tukaj gre v veliki meri za kolektivni program hlapčevstva in podrejenosti, ki se je vtisnil v kolektivno
energijsko polje slovenskega naroda, predvsem zaradi zgodovinskih dogodkov in družbenih okoliščin na
našem ozemlju. Majhnost našega naroda na nezavedni ravni enačimo z nemočjo, kar nas drži ujete v vlogi
žrtve.
Program manjvrednosti nam onemogoča, da bi si dovolili izraziti lastno veličino, ne da bi se zraven
vklopil še močan podzavestni program ogroženosti. Danes lahko to opazimo v strahu pred tem, da bi se
javno izpostavljali in svetu pokazali svojo edinstvenost, svoje darove ter si upali živeti svoje resnične
potenciale.
Ti strahovi so običajno podzavestni, kažejo se pa kot vztrajanje v svoji majhnosti, navidezni skromnosti
ter pasivni drži in pristajanju na manj, kot bi si v resnici želeli. Kaže se tudi v tem, da imamo v podzavesti
prepričanje, da moramo svojo vrednost drugim in sebi nenehno dokazovati, in to najpogosteje s pridnostjo
in zunanjimi dosežki.
Program tradicionalne ženske in moške vloge
Naši predniki so živeli v tradicionalnih družinskih okoljih, kjer so bile vloge (še posebej na podeželju)
med spoloma jasno določene, kar je ustvarjalo številne pritiske in pričakovanja, tako do moških kot do
žensk. Značilne so moška odrezanost od čustev in skrb za materialno raven ter vloga ženske kot skrbne
matere in gospodinje.
Moški je dobil svojo vrednost prek delavnosti in materialnega uspeha, ženska pa prek svoje
požrtvovalnosti in odrekanja v odnosu do svoje družine. Tako moški kot ženske svojo lastno vrednost
(bodisi zavestno bodisi podzavestno) še vedno iščejo znotraj teh istih okvirjev in se na podzavestni ravni
borijo z občutki krivde, če so pri tem neuspešni.
Ta ujetost ustvarja močne notranje konflikte in negativno vpliva na kakovost našega življenja. Poveličuje
dolžnost in odreka užitek, kar se zelo jasno kaže v življenju številnih žensk, ki so podzavestno še vedno
močno ujete v tradicionalno vlogo ženske, obenem pa skušajo zgraditi svojo poklicno pot in
konkurenčnost na trgu dela, ki je bil nekoč rezerviran za moške. Tako se utapljajo v svetu dolžnosti in
obveznosti, saj podzavestno tako kot njihove prednice še vedno verjamejo, da morajo najprej poskrbeti za
druge in da je sebično, če svoj užitek in zadovoljstvo postavijo na prvo mesto.
Ko ne živimo sebe, temveč realnost svojih prednikov
Dokler pri sebi ne prepoznamo podzavestnih programov, ki so del energijske zapuščine naše linije
prednikov, bodo ti programi na energijskih nivojih še vedno aktivni in bodo iz podzavesti usmerjali našo
realnost. Te programe je treba ozavestiti in jih zavestno spustiti iz svojega energijskega polja, saj je
podzavest praviloma močnejša od naše zavesti, kar se običajno kaže v obliki nepričakovanih težav,
zapletov in iracionalnih blokad, kadar se trudimo zavestno delovati zunaj okvirjev naše družine in
prednikov.
Tovrstni programi so se utrjevali in krepili mnogo generacij
Tovrstni programi so se namreč utrjevali mnogo generacij in so se zaradi tega energijsko precej okrepili,
aktivirajo pa se praviloma takrat, ko si želimo preseči njihove toge okvirje in zaživeti drugačno realnost.
Kar opažam pri svojem delu, je predvsem to, da je za vse nas bistveno zavestno spuščanje energijskih
bremen prednikov, njihove čustvene teže in travmatičnih izkušenj, ki so bile del njihove poti in ki v
končni fazi niso naša odgovornost. Dovoliti prednikom njihovo izkušnjo in dovoliti tudi sebi, da so naše
izkušnje drugačne, brez podzavestne krivde, da s tem zanikamo svoje korenine ali razvrednotimo svojo
družino.
Izkušnje s klienti mi kažejo, da nosijo nekatere osebe v svojem energijskem polju velik delež energije
določenega prednika, kar lahko pomeni, da ta prednik (sploh, če je že pokojen) še naprej živi prek te
osebe in predstavlja entiteto, ki je pripeta na to osebo. Entiteta prednika lahko osebi preprečuje, da bi
pozdravila svoje čustvene rane in se osvobodila notranjih blokad, ki jo držijo ujeto v starih vzorcih
delovanja. Taka oseba težko sama naredi spremembo, saj je preveč ujeta v tujo energijo in ne more
resnično živeti sebe in svoje lastne poti. V ozadju je pogosto karmična vez med to osebo in njenim
prednikom, ki jo je treba razrešiti in pripeti del duše pokojnega prednika osvoboditi iz energijskega polja
te osebe.
Kateri pa so glavni vzorci čustvovanja in
mišljenja v naši liniji prednikov?
Takih in podobnih zgodb, kjer imajo pretekle izkušnje in energija prednikov še vedno velik vpliv na
življenje posameznika, je precej. Vendar pa kolikor je ljudi, toliko je tudi različnih poti. Vredno je torej
raziskati, kateri so glavni vzorci čustvovanja in mišljenja v naši liniji prednikov, ki so prisotni že več
generacij, saj so odlično izhodišče za samorefleksijo in nam omogočajo, da tudi pri sebi prepoznamo
podobne podzavestne vsebine.
Realnost, ki jo izkušamo, je namreč pretežno produkt naših podzavestnih programov, naših najglobljih
prepričanj.
Izbira staršev in linije prednikov je, gledano s te perspektive, vse prej kot naključna, saj ima tako kot vse v
stvarstvu svoj višji namen. Naša naloga pa je, da ga prepoznamo in se obenem odpremo spoznanjem, ki
nam jih dana izkušnja prinaša. Zato se občasno zahvalite tudi svojim prednikom, jih v srcu blagoslovite in
jim zavestno prižgite belo svečko, da bodo tudi njihove duše še naprej hodile po poti svetlobe in novih
uvidov.
