Odkar pomnim, mislim, da sem med srečnejšimi ljudmi. V otroštvu sem bila deležna ogromne količine ljubezni, ki sem jo brezpogojno znala sprejet. Potem sem malo odrasla in sem jo sprejemala in oddajala. Ko je prišla puberteta, je nisem znala sprejemat, oddajat mlajšim od sebe pa.
Prišlo je obdobje zaljubljenosti, vendar sem si za mlajše odraščajoče vedno vzela čas, da sem jih poslušala in morda kaj pametnega rekla. Potem sem se poročila in imela partnerja, ki ni ničesar razumel, čas za sejanje brezpogojne ljubezni je bil tudi takrat. Ker
je moj takratni mož ni znal sprejet in delit, sem ga zapustila. Z novim partnerjem se je vse zopet uredilo. In traja od leta 2004.
Nekateri razumejo, da sem to, kar sem, lahko zaradi okoliščin v katerih sem odraščala. Danes pa je vsega skupaj kriv potrpežljiv in ljubeč partner.
Lepo bi bilo, če bi se mladi, ki se družijo z nama zavedali, da sva skupaj zato, da se dopolnjujeva, in dajeva, kar potrebujeva. Zato lahko tudi deliva brezpogojno ljubezen naprej.
Nikogar ne obsojava po njegovem razmišljanju in dejanjih. Imava vas rada take kot ste. Ker samo tako ste to vi.
Dobrodošli kadarkoli. Z ljubeznijo.
Božič, novo leto. Razmišljam o darilih, pa imam že nekaj časa občutek, da je šlo to čez vse meje. Meje dobrega okusa in potrebe po darilih. Glede na to, da vas večina tukaj ni preveč slabo situirana, boste morda razumeli.
Grem v trgovino in želja po nečem se mi niti ne razvije, nimam časa razmislit, če to zares potrebujem, kam bom stvar postavila, jo bom uporabljala, oblekla, že je na blagajni plačana. Mislite, da res potrebujem še darilo? Saj se ne poslušamo, kaj kdo želi ali potrebuje. Samo prinese se ga. Verjamem, da z lepo željo in dobrim namenom….
Lepo prosim, k meni samo pridite. Nimate pojma, kaj potrebujem, kaj mi paše, še manj pa, kaj si želim.
Zato napišem. Želim si, da če pridete, prinesete s seboj dobro voljo in žakel smeha.
V resnici si želim samo to in da smo, ko smo skupaj srečni. Jaz sem, ko se družimo. Zato ne potrebujem darila. Darilo ste mi vi. Vaša dobra volja, smeh, ki odmeva po stanovanju in vonj kavice. Otroci, ki se jih miri, da se kava ne polije….
To vzdušje je čudovito, praznično in diši po še.
Velik topel objem, koš dobre volje in obilo smeha
